Marica Bodrožić: Češnjevina

Arjeta Filipo, ki je otroštvo in mladost preživela v Sarajevu, obleganem mestu, se mora zaradi državljanske vojne izseliti iz Jugoslavije. Odpravi se k sorodnikom v Francijo ter se v Parizu vpiše na študij filozofije. Tam se zaplete v problematično ljubezensko razmerje s fotografom in slikarjem Arikom. Travmatične izkušnje ponovno sprožijo napade absenc, ki so se prvič pojavili že v njeni zgodnji mladosti. Po končanem študiju, razbitem razmerju in z globokimi psihičnimi brazgotinami se preseli v Berlin. Ob selitvah iz države v državo in iz stanovanja v stanovanje se neogibno razgubljajo ali pojavljajo številni predmeti, odnosi in nanje vezani spomini. Edina stvar, od katere se za nobeno ceno noče ločiti, je družinska dediščina: babičina miza iz češnjevine. Ta kos pohištva je Arjetino duhovno pribežališče, pomaga ji, da po vsakem preobratu ali selitvi ponovno zbere moči in se osredišči.

 

Roman v sedmih poglavjih opisuje sedem dni življenja po Arjetinem prihodu v Berlin. Stara miza iz češnjevine, po kateri razpostavi družinske fotografije, predstavlja nekakšna vrata v nezavedno, do potlačenih spominov in čustev. Kako človek prebrodi življenjske tranzicije in izgube, kako se spopade z bremenom spominjanja? Ob pregledovanju fotografij Arjeta zatava v labirint starih čustev in zgodb ter sloj za slojem odkriva, kaj jo je privedlo na trenutno točko življenja in kaj jo v resnici sestavlja v osebo, kakršna je.

Ana Jasmina Oseban

 

Marica Bodrožić se je rodila leta 1973 v Svibu v Dalmaciji. Leta 1983 se je preselila v Nemčijo, kjer je nekaj semestrov študirala kulturno antropologijo in slavistiko ter obiskovala predavanja iz psihoanalize. Pri dvajsetih je za nekaj let odšla v Pariz. Po krajših postankih v Španiji, Švici in ZDA se je odločila za Berlin, kjer živi še danes. Poleg pisanja kratkih zgodb, esejev, romanov in poezije se ukvarja z literarnim prevajanjem iz hrvaščine in angleščine ter vodi seminarje kreativnega pisanja. V sorežiji s Katjo Gasser je leta 2007 posnela dokumentarni film o »spominski pokrajini Hrvaški«, za katerega je napisala tudi scenarij. Za svoje delo je prejela več nagrad in štipendij, med drugim nagrado sklada za literaturo Akademije umetnosti v Berlinu (2007), nagrado LiteraTour Nord (2013) in književno nagrado Fundacije Konrada Adenauerja (2015). Roman Češnjevina je avtorici prinesel nagrado Evropske unije za književnost (2013).

 

Ana Jasmina Oseban je študirala prevajanje in tolmačenje iz nemškega in angleškega jezika na univerzah v Mariboru in avstrijskem Gradcu. Iz nemščine prevaja starejšo in sodobno prozo, poezijo in mladinsko literaturo. Dejavna je tudi kot urednica in književna posrednica. Prejela je več premij za prevodne dosežke in prevajalskih štipendij, leta 2013 pa tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Med avtorji, ki jih je doslej prevedla v slovenski jezik, so F. Grillparzer, S. Zweig, J. Roth, H. Böll, R. Musil, M. Reich-Ranicki in R. Ausländer.

 

Prelistajte knjigo: