J. G. Ballard: Kristalni svet - PREDNAROČILO

Ballardovsko distopično popotovanje skozi lesketav in osupljiv svet, ki kristalizira pod koraki in dotiki, katerega lepota je smrtonosna in pošastna, hkrati pa jemlje dih.

 

Angleški zdravnik Edward Sanders se odpravi na pot po džungli fik¬tivne republike Kamerun, ki jo upravlja francoska vojska, da bi našel center za zdravljenje gobavosti, kjer delajo njegovi prijatelji. Osrednjo industrijsko panogo, kopanje diamantne rude, v celoti nadzorujejo ev¬ropske korporacije. Ko Sanders prispe v Port Matarre, naleti na skriv¬nosten pojav – nekakšen virus, nekakšna rastlinska kuga transformira pokrajino, vsa živa bitja in sploh vse, kar pride z njo v stik, v kristal. Zdi se, da se ta postopek odvija z neobičajno hitrostjo; kmalu so namreč okuženi tudi drugi deli planeta. Kar kristalizira, preide v stanje nekakšne hibernacije. Edino, kar lahko do neke mere upočasni proces kristalizacije, so dragulji. Zaradi nebrzdane eksploatacije in tihotapskih mrež pa postajajo dragulji vse redkejši in vrtoglavo dragi.

 

Postkolonialna problematika se tako premeša z distopijo, ali pa ob¬ratno, bralec se giblje po nestabilnih tleh nenehno spreminjajočega se sveta zavesti in form. Ballard preigrava še enega od scenarijev apokalip¬tične katastrofe, ki jo povzroči človeštvo z neizprosnim izkoriščanjem naravnih virov. Mati Narava se človeškemu početju ultimativno upre, človeka uniči, da bi sama preživela in se obnovila iz lastne sile.

 

Ballardovo simbolno upovedovanje afriškega sveta lahko beremo tudi kot metaforo premišljevanja o prostoru in času ter o oblikah in naravi izkoriščanja. Sooča nas z dilemo, kaj bi se zgodilo, če bi se prostor in čas nenadoma ustavila. Poleg ostre kritike zavoženih (post)kolonialnih razmer se roman tako loteva tudi temeljnih vprašanj človeštva in njegovega obstoja na planetu z omejenimi viri. 

 

Roman Kristalni svet je eden Ballardovih osrednjih apokaliptičnih romanov.

Ana Jasmina Oseban

 

Ana Jasmina Oseban je študirala prevajanje in tolmačenje iz nemškega in angleškega jezika na univerzah v Mariboru in avstrijskem Gradcu. Iz nemščine in angleščine prevaja prozo, poezijo in mladinsko literaturo. Dejavna je tudi kot urednica in književna posrednica. Prejela je več premij za prevodne dosežke in prevajalskih štipendij, leta 2013 pa tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Med avtorji, ki jih je doslej prevedla v slovenski jezik, so F. Grillparzer, S. Zweig, J. Roth, H. Böll, R. Musil, M. Reich-Ranicki in R. Ausländer.